Predstavitev čezmejnega projekta Dežela gradišč

Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spacala,  7.11. 2018

 

GRADIŠČE, projekt Programa sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška, se aktivno izvaja od 01. 10. 2018. Rdeča nit projekta GRADIŠČE so ostanki gradišč (kaštelirjev), te danes prezrte kulturne dediščine, ki izhaja iz prazgodovinskega obdobja (iz bronaste in železne, dobe – iz 2. in 1. tisočletja pr. n. št.). Njihova presenetljiva gostota na širšem območju Primorske, Istre ter Kvarnerja priča o skupnih naravnih danostih in skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v prazgodovini. Z zaraščanjem gradišč, izseljevanjem lokalnega prebivalstva ter izgubo tradicije in povezav s starodavno preteklostjo, pa se izgublja tudi znanje o takrat rastočih rastlinah tega območja in njihovi uporabi. Zato je glavni namen projekta aktivno ohranjanje dediščine gradišč, in sicer z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo ter promocijo.

V okviru predstavitve projekta so bili na strokovnem posvetu predstavljeni različni pogledi na gradišča in skupni izzivi v času realizacije projekta in po njem. Po predstavitvi projekta so projektni ter pridruženi partnerji, skupaj s predstavniki občin iz Slovenije in Hrvaške – s širšega območja Primorske, Istre ter Kvarnerja, državnih, strokovnih ter drugih javnih in zasebnih inštitucij, podpisali namero za ustanovitev ČEZMEJNEGA KONZORCIJA ZA GRADIŠČA, kar je bil tudi eden izmed najpomembnejših načrtovanih dosežkov projekta. Vodilni partner projekta je Občina Komen.

Pozdravni nagovori:

Valter Ščuka, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana vodilnega partnerja Občine Komen
Marko Bandelli, Kohezijski minister vlade RS
mag. Ksenija Kovačec Naglič, direktorica Direktorata za kulturno dediščino, MK RS
Predstavitev projekta Astrid Prašnikar, Vodja projekta ter projektni partnerji

Strokovni posvet Dežela kaštelirjev: iz sedanjosti v preteklost za trajnostno prihodnost

Prof. dr. Darko Darovec, Inštitut IRRIS, Koper
Rituali in kulturna krajina kaštelirjev,

Dr. Maša Sakara Sučević, Pokrajinski muzej Koper, Koper
Zakaj nas kaštelirji (ne) zanimajo ali iskanje identitete,

Patricija Bratina, ZVKDS OE Nova Gorica, Nova Gorica
Arheološko najdišče kot turistična destinacija in upravljanje z arheološko dediščino,

Prof. dr. Klara Buršić Matijašić, Sveučilište Jurja Dobrile, Pula
Gradišča Čičarije kot del kulturne in krajinske identitete Istre,

Prof. dr. Mitja Kaligarič, Univerza v Mariboru, Maribor
Etnobotanika in arheobotanika med Krasom in Kvarnerjem,

Prof. dr. Borut Juvanec, Univerza v Ljubljani, Ljubljana
Kamen in voda v prazgodovini in danes,

Goran Živec, Zavod Krasen Kras, Gorjansko
Nedestruktivne arheološke metode kot turistično orodje,

Polona Abram, Javni zavod Komenski Kras, Štanjel
Izzivi za upravljanje turistične destinacije z bogato kulturno in naravno dediščino,

Razprava in zaključek dogodka. Dogodek je moderirala: Marjana Grčman

Posebej velja omeniti vsem razumljivo predstavitev Gorana Živca ustanovitelja zasebnega nepridobitnega Zavoda Krasen Kras z naslovom Nedestruktivne arheološke metode kot turistično orodje. Slikovito je prestavil pomen ozaveščanje javnosti o pomenu gradišč predvsem na Krasu. Lepo je obrazložil nedestruktivne arheološke metode, ki so bile uporabljene na prazgodovinskem gradišču Debela griža pri Volčjem Gradu. In prav interpretacija teh metod bo omogočila zasnovati zgodbe o starosti mogočnih suhih zidov, prehodnih poti, pridobivanju vode v pradavnini in navsezadnje o načinu življenja »gradiščarjev«. Oblikovanje zgodb na podlagi raziskanih zgodovinskih dejstev bodo postopoma omogočila trženje arheološkega najdišča Debela griža, kar so lahko po njegovem sanje vsakega tržnika. Prav tako je najavil, da bo Zavod Krasen Kras izdal v začetku leta 2019 posodobljen prevod Marchesettijeve knjige iz 1903 v slovenski jezik. Marchesettijeva knjiga je nekakšna biblija o gradiščih tako za arheologe kot tudi za ostalo javnost, ki jih gradišča zanimajo. V uvodu je tudi omenil vzorno sodelovanje s stroko in predvsem z ZVKDS, OE Nova Gorica in na dolgoletno delovanje lokalnega društva Debela griža z Volčjega Gradu.