Predstavitev v Komnu

Predstavitev dejavnosti Zavoda Krasen Kras, Debele griže in nedestruktivnih arheoloških metod na Debeli griži, Kulturni dom Komen, 10.11.2018. Sodelovala sta: Goran Živec, Zavod Krasen Kras in arheologinja Manca Vinazza, Filozofska fakulteta v Ljubljani

 

Najprej je Goran Živec, direktor Zavoda Krasen Kras in financer kulturno varstvenih dejavnosti za ohranitev, promocijo in prezentacijo Debele griže pokazal 10 minutni film o enoletnem odstranjevanju škodljive vegetacije na Debeli griži 2016/2017; nato je povzel zgodovino dejavnosti Zavoda Krasen Kras, na kakšen način se je spoznal z gradišči, s pomenom ljudstev v prazgodovini, ki so jih Rimljani enačili z Iliri, posebej je poudaril pomen Japodov in drugih ljudstev Karnov, Histrov ipd., ki so se s pomočjo utrjenih naselij hrabro in uspešno upirala Rimljanom že v prazgodovini.  Prav tako je v uvodu opozoril na zgledno sodelovanje z ZVKDS, OE Nova Gorica in na delovanje lokalnega društva Debela griža, ki je bilo ustanovljeno leta 2004. Gradišča imajo potencial, da postanejo eden od nosilnih stebrov slovenske turistične ponudbe in to s pomočjo zgodb, ki jih bodo omogočile nedestruktivne arheološke raziskave na Debeli griži, ki jih je v nadaljevanju večera plastično in jedrnato predstavila arheologinja Manca Vinazza, Filozofska fakulteta v Ljubljani. V uvodu je na kratko opisala zgodovino raziskav Debele griže in opozorila na pomemben prispevek Carla de Marchesettija pri raziskovanju gradišč na Krasu, v Istri ipd. in omenila tako kot Živec njegovo temeljno delo o gradiščih iz leta 1903. Prevod omenjenega dela v slovenski jezik bo založil in izdal v začetku leta 2019 Zavod Krasen Kras, Manca je v nadaljevanju opozorila na pomen nedestruktivnih arheoloških raziskav, ki bodo s svojimi rezultati omogočile celostni in sistematični vpogled na Debelo grižo. Zanimivo je opisala metodo ZLS (zračno lasersko skeniranja), magnetne georadarske metode, 2D upornostne tomografije, arheološkega terenskega pregleda najdišča. Pri interpretaciji rezultatov je opozorila na previdnost zaradi pretiranega kmetovanja na površini, tako kot tudi na rdečo zemljo polno železa, ki do neke mere otežujeta raziskovanje. Zato so izkušnje na Debeli griži toliko bolj dragocene, saj je to prvo gradišče na Krasu, kjer so se uporabile sistematične kompleksne nedestruktivne raziskave. Kot je lahko ugotovila na podlagi najdene keramike na Debeli griži in na primeru bližnjega gradišča Štanjel gre za železnodobno in ne za najdišče iz bronaste dobe.