Suhi zidovi in kulturna krajina 11. 9. 2020

Debela griža je bila tako kot ostala gradišča na Tržaškem, Komenskem in Divaškem krasu in drugod grajena v tehniki suhega zida. Z njo je bilo mogoče uresničiti monumentalno razsežnost naselja z vsemi potrebnimi sestavinami. Soustvarjala sta ga kamen in človek, narava in kultura. 

Suha gradnja je najstarejša tehnika gradnje, tista neposredna ustvarjalnost, ki se je razvijala skozi dolgo zgodovino človeštva, od prazgodovine do danes. Suhe zidove,  grajene brez malte,  srečamo povsod po svetu, kjer so tla dovolj kamnita. Zloženi so iz kamnov, ki so bili pridobljeni s trebljenjem vrtnih, njivskih in pašniških površin. Suhi zidovi obdajajo vrtove, vinograde, ograde, pašnike, poljske in vaške klance, razmejujejo parcele, varujejo pred vetrom, živino in divjadjo. Ali pa so to kot je vidno v primeru prazgodovinskega gradišča Debela griža pri Volčjem Gradu mogočni kamniti suhi zidovi služili za obrambo naselja. Na območju Volčjega Gradu lahko govorim o največji gostoto suhih zidov, saj dosegajo čez 90 km dolžine. Suhi zidovi v naravni krajini spominjajo na rokopis, s katerim se vsak kraj ali skupnost različno izraža v prostoru, ga humanizira in ustvarja kulturno krajino. S tem se širi razsežnost pojma kulturna krajina. Zavod Krasen Kras se zaveda pomena suhih zidov in kulturne krajine, zato si vseskozi prizadeva za njuno zaščito prav z ročnim odstranjevanjem škodljive vegetacije.